Redarstvo

1. Sestava

V okviru Medobčinske uprave občin Bovec, Kobarid in Tolmin je bilo ustanovljeno medobčinsko redarstvo, ki je pričelo z operativnim delom leta 2006. V letu 2010 se je občinam soustanoviteljicam pridružila še Občina Kanal ob Soči.

Občinski redarji opravljajo naloge na podlagi občinskih odlokov vseh štirih občin soustanoviteljic, Zakona o občinskem redarstvu (ZORed), Zakona o javnem redu in miru (ZJRM-1), Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), Zakona o cestah (Zces-2), Zakon o zaščiti živali (ZZZiv), Zakon o ohranjanju narave (ZON), Zakon o varstvu okolja (ZVO-2), Zakona o prekrških (ZP-1), Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI), Zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) ter Uredba o izvajanju izvedbene uredbe Komisije (EU) o pravilih in postopkih za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov.

Občinski redarji opravljajo naloge v predpisani uniformi ter s predpisanimi sredstvi, med katere sodi: piščalka, loparček za urejanje prometa, sredstva za vezanje in vklepanje (lisice) in plinski razpršilec. Medobčinski redarji niso oboroženi.

Občinski redar je skladno z določbo 99. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP in 16/23) in zgoraj navedenimi predpisi, pooblaščena uradna oseba.

Posamezne oziroma konkretne naloge občinskih redarjev lahko občina opredeli tudi z občinskimi odloki. V določbi prvega odstavka 3. člena Zakona o prekrških ( Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US) je opredeljeno, da se lahko prekrški določijo tudi z odlokom samoupravne lokalne skupnosti.

2. Pristojnosti

Temeljne naloge občinskih redarjev so opredeljene v Zakonu o občinskem redarstvu (ZORed):

nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih,
varovati ceste in okolje v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij,
skrbeti za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah,
varovati javno premoženje, naravno in kulturno dediščine,
vzdrževati javni red in mir.

Občinski redar ima pri opravljanju nalog naslednja pooblastila:

opozorilo,
ustna odredba,
ugotavljanje istovetnosti,
varnostni pregled osebe,
zaseg predmetov,
zadržanje storilca prekrška in kaznivega dejanja,
uporaba fizične sile, sredstev za vklepanje in vezanje ter plinskega razpršilca.

Na podlagi Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) lahko občinski redarji opravljajo pooblastila nad naslednjimi določbami:

Varstvo okolja,
Odgovornost staršev, skrbnikov oz. rejnikov,
Listine, ki jih morajo imeti pri sebi udeleženci cestnega prometa, razen listine o tovoru in pri opravljanju prevoza skupine otrok, potrdila o poklicnih vozniških izkušnjah
Izločitev vozila iz prometa ter čas trajanja izločitve,
Odstranitev nepravilno parkiranega in zapuščenega vozila,
Dolžnost upoštevanja pravil,
Območje umirjenega prometa,
Območje skupnega prometnega prostora,
Območje za pešce,
Varnostni pas,
Zaščitna čelada,
Prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanje vozila,
Vožnja z vozilom po cesti,
Vožnja z vozilom na prehodu za pešce,
Najvišje dovoljene hitrosti,
Najvišje dovoljene hitrosti posameznih vrst vozil,
Približevanje križišču in razvrščanje pred križiščem,
Odpiranje vrat vozila,
Zapustitev vozila,
Označitev ustavljenih vozil,
Ustavitev in parkiranje,
Parkiranje na parkirnem mestu označenem za invalide,
Območja kratkotrajnega parkiranja,
Izjeme parkiranja na prostoru, kjer to ni dovoljeno,
Pogoji za nalaganje in razlaganje tovora na cesti,
Pogoji za opravljanje gospodarske vožnje,
Udeležba pešcev v cestnem prometu,
Označitev pešcev,
Varstvo otrok,
Prevoz oseb,
Jahač, gonič in vodič živali v prometu ter pogoji za udeležbo živali v cestnem prometu,
Pogoji za udeležbo koles v cestnem prometu,
Vožnja voznikov koles z licenco,
Pogoji za udeležbo mopedov, motornih koles, trikoles, lahkih štirikoles in štirikoles v cestnem prometu,
Pogoji za uporabo posebnih prevoznih sredstev v cestnem prometu,
Pogoji za udeležbo lahkih motornih vozil v cestnem prometu,
Prometna signalizacija,
Svetlobni prometni znaki
Prepoved vožnje na križišče pri zeleni luči na semaforju.

Na podlagi Zakona o cestah (ZCes-2) občinski redarji ugotavljajo kršitve določb o varstvu cest in okolja v naselju in na občinskih cestah zunaj naselja,

Urejanje in nadzor prometa je pooblastilo za ustavljanje in nadzor voznikov in drugih udeležencev v prometu.

Pri opravljanju navedenih nalog občinski redarji izrekajo globe in opozorila ter izvajajo pooblastila in ukrepe, ki jim jih predpisujejo zakoni, ter ukrepe, določene z občinskimi predpisi.

Pri opravljanju nalog po ZPrCP sme občinski redar zahtevati od voznika motornega vozila vozniško dovoljenje in prometno dovoljenje, od drugega udeleženca cestnega prometa pa listino, s katero ugotovi njegovo istovetnost. Udeleženec cestnega prometa mora izročiti občinskemu redarju zahtevano listino na vpogled.

Pri urejanju prometa vozil morajo občinski redarji uporabljati znake, ki jih dajejo policisti v skladu z zakoni in podzakonskim aktom, izdanim na njegovi podlagi.

Na podlagi ZJRM opravljajo občinski redarji pooblastila s področij prekrškov:

nedostojno vedenje,
beračenje na javnem kraju,
uporaba nedovoljenih predmetov,
poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe,
pisanje po objektih,
vandalizem,
nedovoljeno kampiranje,
ščuvanje in razkazovanje živali z namenom povzročitve strahu ali ogroženosti,
neupoštevanje zakonitega ukrepa uradne osebe.

Zakon o prekrških določa, da o prekrških odločajo prekrškovni organi, katerih del so tudi pooblaščene uradne osebe občinskih redarstev, s čimer je občinskim redarjem dano pooblastilo, da odločajo o prekrških v postopku s plačilnim nalogom in hitrem postopku z odločbo.

Prijava mora vsebovati podatke o prijavitelju, čim natančnejšo navedbo lokacije kršitve, opis nepravilnosti, navedbo kršitelja, če je znan, čas kršitve ter druge podatke, ki so pomembni s stanjem predmeta prijave. Lažniva prijava je kazniva po 39. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Ur. l. RS, št. 43/07, ZIN-UPB1) in se kaznuje z denarno kaznijo 500 evrov. Inšpektor je po določbi 2. odstavka 16. člena istega zakona dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor.

Obvestilo posameznikom po 13. členu splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR)

Nazaj